Mikstone: Zgodaj zjutraj so mi v stanova
Kategorija: ŠokantnoAvtor: Masa Objavljeno: 2011-05-08 14:58:47
Sojenje v Ljubljani za podvige v sklopu operacije Marinec se je zame slabo končalo. Stal sem kot kreten sredi sodne dvorane in poslušal, kako mi je sodnik Mitja Šinkovec pribil leto dni zapora. Nisem mogel verjeti. Po vseh dokaznih postopkih, nič, kriv!
Življenje se je zakompliciralo. Nisem vedel, kakšen bo moj status v vojski zaradi zapora. Ne skrbi, bomo uredili, zato naj te res ne skrbi, me je miril Krkovič. Kako naj me ne skrbi, pizda, saj znam brat zakone, po vseh črkah zakona sem brez službe, ali pa ne znam brati zakonov. Pojma nisem imel, kdaj naj pričakujem poziv za zapor, živel sem naprej, kot da ga ne bo, čeprav je ta grožnja zlovešče visela nad mano.
Potem pa pizdarija, ki mi je spremenila življenje! Devetnajsti september 1996. Takrat sem s punco živel na Polanškovi 5 v Črnučah, v najetem štirisobnem stanovanju. Tega prekletega dne, ki sem ga zapisal, se nisem zbudil sam. Zgodaj zjutraj so mi v stanovanje vdrli agenti SOVE in krimiči. V gatah so me vklenili na postelji, razturili so stanovanje, jaz pa sem vklenjen ležal na postelji. V stanovanju so bili štirje krimiči iz Prušnikove in štirje agenti SOVE. Uniformirana Policija je bila samo na parkirišču pred blokom. Preiskava brez prič. Potem je agent SOVE zahteval, da povem šifro na sefu. V delovni sobi sem imel sef, dediščino GDS-a, v njem pa dokumente in papirje o poslovanju podjetja Vilavi d.o.o..Vilavi sem kupil od šefa GDS-a in na to podjetje prenesel posle za varovanje in ostale stvari, ki jih je počela skupina Paravomo. Nakup podjetja je potrdil notar Dušan Lepša, ta notarski zapis je bil v sefu, pa dokumenti in papirji off shore podjetja SIHL (Strategic International Holding Limited) s sedežem na Severnem Irskem. Lastnik SIHL-ja sem bil prav tako jaz, podjetje pa smo uporabljali za posle skupine v tujini.
Nekaj spornih stvari je res bilo v sefu, tudi nekaj dokumentov in micro kaset, dve pištoli in pripadajoči naboji in pa gotovina, 473.000 nemških mark.
Ne povem šifre, ko vas jebe, sem se odločil, da ne bom sodeloval!
Kje so priče, kje je predstavnik VOMA, sem težil, čeprav sem bil prestrašen in zbegan, kaj se dogaja. Kdo mi je zakuhal tole sranje in zakaj?
Pred kratkim sem odjebal dva agenta SOVE, ki sta na vsak način hotela nekaj od mene, pa mi ni dišala njuna ponudba. Pizda, to nima veze s tem, kar se zdaj dogaja!
VOMO ? Kje je kdo iz VOMA ? Valjda mi moji niso tega zakuhali?
Lukać me je res dnevno zasliševal v vojašnici v Mostah, ampak nikamor nisva prišla. Njegovih ponudb in prepričevanj, naj povem, kaj smo počeli pod Janšo in Krkovičem nisem jemal resno.
Pojma nisem imel kaj iščejo, rekel ni nihče ne bev ne mev! Sef so štirje komaj odnesli iz stanovanja, meni pa se je temnilo pred očmi. Pizda, vse moje premoženje, na računu sem imel mogoče tekočo plačo, vse ostalo je bilo v tem sefu. Po dveh urah poniževalnega ležanja na postelji, v gatah, roke vklenjene na hrbtu, res fucking sheet, so me odklenili, da sem se lahko oblekel in umil. Dva sta vneto merila vame, me zanima, če bi model res sprožil, nisem prepričan, ne vem, živčna sta bila oba, jaz pa še bolj. Saj mi niso šle nobene neumnosti po glavi, razen kaj me čaka in kaj je lahko sporno, ko vdrejo v sef?
Po koncu preiskave so me vlekli na Bethovnovo, v drugem nadstropju sem sedel v pisarni, nasproti mene pa dva agenta SOVE.
Tišina v pisarni, a lahko kadim, ne smeš!
Tudi prav, prižgem čik, model nasproti popizdi, jaz pa kadim naprej. Z živci sem bil na koncu, to ni treba, da posebej poudarjam.
Tretji model, ki se je pridružil kasneje, je vzel blok za pisanje in začel!
Ime, priimek, rojen ?
Nehaj me jebat s tem, dobro veš vse te podatke, hočem telefonski klic in koga iz VOMA, sicer tudi ust ne odprem več, sem bil odločen, ko jih jebe, ne grem se več!
Tako je tudi ostalo, nekaj ur sem še tam sedel v tišini, potem sta pome prišla agenta VOMA Damjan Režek in Gašper Norbert. Nekaj sta nejevoljno predavala o problemih, ki jih povzročam, naj grem domov, naj se jutri zjutraj namalam na VI. upravi na Kardeljevi ploščadi. Nisem imel kaj, pobral sem se domov. Stal sem tam kot zadnji kreten na Bethovnovi, brez vsega, samo ključe stanovanja sem imel pri sebi. Ustavil sem taxi, da me pelje na Polanškovo. Pred blokom še prerekanje s taksistom, da ne bom spizdil, da grem res samo v flat po keš, ni mi bilo, da mu razlagam celo štorijo, zakaj nimam keša pri sebi. Končno sem uspel priti do stanovanja, vrnil sem se nazaj čez nekaj minut, tip je živčno kadil in stražil vhodna vrata bloka, za popizdit. Odpravil sem ga z bogato “napojnico”, potem pa sem se sesut zaklenil v stanovanje! Kaj zdaj? Kaj zdaj pizda!!!
Stanovanje razmetano, punca je bila hvala bogu v New Yorku, sam bom še deset dni, ampak kakšno sranje, kdaj mi bodo vrnili sef in stvari v njem, mater ves moj keš, vse kar imam je bilo v sefu. Zaspati nisem mogel, niti slučajno. Hodil sem gor in dol, družbo mi je delal maček Gaj, ki sem ga imel že nekaj mesecev. Mačku se je igralo in se je zaganjal in obešal name, meni pa se je podiral svet. Če kmalu ne dobim keš nazaj, bom v totalni pizdi. Jutro sem pričakal na fotelju pred televizorjem, maček je obupal in je dremal na sosednjem fotelju, kaj me čaka v službi, kakšno sranje je to?
Po tušu in ne vem kateri kavi sem se odpravil na Pentagon. Stavba VI. uprave je bila na Kardeljevi ploščadi, v bivšem Smeltovem objektu v prvem nadstropju.
Tisočkrat sem šel po teh stopnicah, pa nikoli s tako slabim filingom kot takrat. Pozvonil sem in se nasmehnil v kamero. Vrata so se odprla.
Na hodniku sem srečal Sandija (Aleksandra Lavriha), pozdravila sva se in stopila v njegovo pisarno.
Kaj dogaja, te jebejo, je vprašal Sandi?
Saj vidiš, cela jeba, ne vem niti kaj hočejo od mene, nisem mu hotel razlagati o dogodkih prejšnjega dne.
Daj vrni mi Olympuse, pri inventuri lahko najebem, me je spomnil, da je še vedno pet Olympusov pri meni, no ja, v sefu, torej ne več pri meni. Še to sranje, aparati pa označeni s številkami, res sranje. Nič mu nisem omenil, kar stiskalo me je v želodcu.
Pazi se Miklavčiča, me je še opozoril, potem pa sva stopila na hodnik, zanj je bilo takrat najbrž sporno na sedežu VOMA klepetati z menoj v pisarni. Vse stvari smo urejali zunaj prostorov MORS-a.
Vlekel me je operativno pisarno, kjer smo se nekoč dnevno sestajali in načrtovali operacijo Marinec. Zdaj pa sedim tukaj kot sovražen element, pizda kako se časi menjajo, pred dvema letoma se mi je taisti Lukać klanjal in lezel v rit, vabil na kavice, pozdravi Toneta, pozdravi Dareta, zdaj pa je glavni maščevalec, res pederčina.
Zanimive vsebine, je začel Lukać. Lastnik dveh podjetij, zaposlen na MORS, deset uslužbencev MORS-a imaš na plačilni listi Vilavija, mi boš povedal kaj o tem? Naši Olympusi in ostalo!
Nič nimam za dodat, gre za honorarno delo, to je vse !
Lukać je kar poskočil iz stola. Ti bom dal honorarno delo barabe!
Potem se je obregnil ob račun iz Spy shopa na Rimski cesti v Ljubljani!
Snajper ste kupili od lastnika spy shopa, je grmel Lukać naprej!
Kar pa ni bilo res, imeli smo na testiranju njegov snajper, v MORIS-u ga je ponujal naprodaj, luštna stvarca, ki jo je sam izdelal, malokalibrski snajper z optiko, razstavljiv na dva dela, zraven še kovček in nekaj opreme za nočno streljanje. Njavro je ta snajper vlačil okoli in ga razkazoval, z enim iz te serije snajperjev mojstra Slavka je bil baje ubit podjetnik na Gorenjskem, zato je bil prah okoli tega. Je pa res, da smo nekaj vohunske in vlomilske opreme kupili v Spy shopu na Rimski v Ljubljani za naše potrebe!
Denar je moj, sem jaz nadaljeval pogovor!
To boš pa še lahko dokazal, se zavedaš vaših dejanj v tujini in kje se pojavlja tvoje podjetje, je moril Lukać naprej! To je vaš črni fond, če mene vprašaš, in ti nisi navaden operativček vaše bande, ampak precej več.
Njavro je prebutast, da bi karkoli speljal, ti si prvi operativec te bande in logist. Štirim vašim članom si iz GDS-ja kupil avte, jih prepisal na tvoj Vilavi in jim jih pošenkal. Ti si financiral življenje v bajti za Bežigradom, ti si organiziral izterjave, dokler vam ljubljanski kriminalist Ivo Kovačič ni stopil na prste. Lukać je moril naprej, pa sem ga prekinil, vidim, da se ti je utrgalo, po tem kar si povedal, pa mislim, da rabim odvetnika, a ti kakšno kazensko ovadbo zoper mene pripravljaš ali kam vodi tale pogovor, pravzaprav zaslišanje, me je zanimalo?
Ali sodeluj, ali pa boš najebal, mi je cinično siknil Lukać!
Več o tem članku: Mikstone: Zgodaj zjutraj so mi v stanova
Nazaj na Šokantno
Komentarji:
Dodaj nov komentar: